Na podlagi 4. in 9. člena Zakona o društvih (Ur.list RS 61/2006) in v skladu z določbami Zakona o invalidskih organizacijah (Ur.list RS 108/2002), je zbor članov Medobčinskega društva invalidov Idrija - Cerkno, dne 20.03.2008 sprejel spremembe in dopolnitve ter prečiščeno besedilo

S T A T U T

Medobčinskega društva invalidov IDRIJA - CERKNO

I.            Splošne določbe

1.    člen

Medobčinsko društvo invalidov IDRIJA - CERKNO je invalidska organizacije (v nadaljevanju: društvo) in je prostovoljno, neodvisno, samostojno, nevladno, nepridobitno, združenje, neodvisno od političnih strank in verskih skupnosti, v katero se združujejo invalidi zaradi ugotavljanja, zagovarjanja in zadovoljevanja posebnih potreb invalidov, medsebojne pomoči ter uresničevanja in zastopanja svojih posebnih interesov.

2.    člen

Društvo vključuje delovne invalide po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: delovni invalidi) in druge invalidne osebe, ki nimajo statusa delovnega invalida, pa zaradi pridobljenih ali prirojenih okvar in oviranosti, ki jih pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne morejo same delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živijo in delajo (v nadaljevanju: osebe s telesno okvaro) ter njihove zastopnike.

3.    člen

Ime društva je MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV IDRIJA – CERKNO

Sedež društva je v Idriji,  Lapajnetova 9

Društvo deluje na celotnem območju občine  IDRIJA in CERKNO 

4.    člen

Društvo je vključeno v Zvezo delovnih invalidov Slovenije (v nadaljevanju ZDIS) zaradi izvajanje enotne socialno - zdravstvene politike in skupno dogovorjenih nalog s področja varstva invalidov v Republiki Sloveniji. Konkretne naloge in način skupnega delovanja določa statut Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Društvo se z drugimi društvi invalidov, članov ZDIS povezuje v koordinacijski odbor za izvajanje skupnih nalog Zveze za območje Severno primorske.

Koordinacijski odbor je oblika organiziranosti članov ZDIS za izvajanje skupnih nalog ZDIS in članov na območni oz. regionalni oz. pokrajinski ravni (teritorialna organiziranost);

način delovanja pa je določen s poslovnikom koordinacijskega odbora, ki ga s predhodnim soglasjem upravnega odbora ZDIS sprejme koordinacijski odbor.

5.    člen

Društvo zastopa in predstavlja predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik, ali druga oseba, ki jo za posamezne naloge pooblasti predsednik.

6.    člen

Društvo ima štampiljko  okrogle oblike premera 30 mm. Na zunanjem robu ima napis:

»MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV« pod napisom »Medobčinsko društvo invalidov pa napis: IDRIJA – CERKNO,  v sredini pa »LIK MERKURJA«.

7.    člen

Delo društva je javno.

Društvo javnost obvešča o svojem delu preko lastnega dogovorjenega informacijskega sistema, sredstev javnega obveščanja in preko predstavnikov v organih društva.

O svojem delu obvešča člane z izdajo informacij in obvestil, z objavljanjem vabil,  s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva, preko sredstev javnega obveščanja in z drugimi pisnimi sporočili.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

II.         Namen, cilji in naloge društva

8.    člen

Namen društva je ugotavljanje, zagovarjanje in zadovoljevanje posebnih potreb delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro ter zastopanje njihovih interesov, delovanje proti diskriminaciji invalidov ter za njihovo večjo gmotno, socialno in pravno varnost,  socialno integracijo in dobro zdravstveno počutje. Z organiziranimi oblikami dela in povezovanja članov društva ima društvo namen omogočati in zagotavljati:

-      boljše in lažje povezovanje, delo, organiziranje ter informiranje članov in organov društva,

-      lažje vključevanje vseh delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro v delo društva,

-      uresničevanje ciljev društva v bivalnem in delovnem okolju delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro.

9.    člen

Cilji organiziranega delovanja društva so:        

-      uveljavljanje človekovih pravic delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,

-      nediskriminacija delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,

-      socialna pravičnost in enake možnosti za delovne invalide in osebe s telesno okvaro,

-      vzpodbujanje delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro za opiranje na lastne moči in sposobnosti,

-      vključenost delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju,

-      avtonomnost delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro kot uporabnikov storitev,

-      ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro.

10.  člen

Zaradi izpolnjevanja svojega namena in ciljev društvo izvaja naslednje naloge oziroma dejavnosti:

-      spremljanje zakonodajnega področja, ki posredno ali neposredno zadeva delovne invalide in osebe s telesno okvaro,

-      spremljanje ekonomskega, zdravstvenega in socialnega in pravnega položaja članov društva in zagotovitev varstva na teh področjih,

-      zastopanje, predstavljanje, varstvo in uveljavljanje pravic in interesov delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro pri zadovoljevanju posebnih potreb in na področju delovanja društva,

-      razvijanje programov medsebojne pomoči in usposabljanje invalidov za samopomoč ter svojcev in prostovoljcev za življenje in delo z invalidi,

-      nudenje pomoči in posebnih socialnih programov pri uveljavljanju potreb delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro na področju varovanja zdravja, medicinske in socialne rehabilitacije, vzgoje, izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, bivanja, socialne varnosti, kulture, športa in rekreacije in pri reševanju drugih problemov ter pri skrbi za kvaliteto življenja delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,

-      ugotavljanje in reševanje socialno zdravstvenih problemov članov društva in pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic, s katerimi se jim zagotavlja socialna varnost,

-      preprečevanje in blažitev socialnih ter psihičnih posledic invalidnosti in telesne okvare,

-      sodelovanje pri preprečevanju in odpravljanju ovir v fizičnem in socialnem okolju,

-      razvijanje socialne spretnosti delovnih invalidov in njihovo informiranost na različnih področjih življenja,

-      zagotavljanje pogojev za rekreacijo in šport svojih članov in organiziranje družabnega življenja, prirejanje in organiziranje športnih srečanj, letovanj, izletov ter organiziranje aktivnosti za svoje člane v zdraviliščih,

-      sodelovanje na domačih in tujih strokovnih posvetovanjih s področja delovanja društva,

-      spodbujanje in podpiranje akcij za izmenjavo izkušenj med sorodnimi društvi in drugimi institucijami s področja delovanja društva,

-      pomoč občinskim in državnim organom ter drugim strokovnim organom, institucijam, političnim strankam ter drugim organizacijskim skupnostim pri izvajanju njihovih nalog in načrtov s področja skrbi za invalide in osebe s telesno okvaro,

-      sodelovanje v Zvezi delovnih invalidov Slovenije pri oblikovanju zakonodaje s področja varstva delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju posebnih socialnih programov in z namenom izmenjave izkušenj, sodelovanja v skupnih akcijah in izboljšanjem metod lastnega dela,

-      izvajanje dogovorjenih sklepov in smernic Zveze delovnih invalidov Slovenije,

-      krepitev svoje materialne osnove in v skladu z zakoni in predpisi ter v okviru možnosti in lastnih odločitev razvijanje različnih izvedbenih oblik skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in njihove družinske člane,

-      skrb za vključevanje in širitev članstva na področju delovanja društva,

-      sodelovanje na srečanjih invalidov in praznovanje mednarodnega dneva invalidov.

Zaradi usklajevanja dela in hotenj, v prizadevanju za izboljšanje posebnega pravnega varstva, življenja in za zagotavljanje človekovih pravic v družbenem in ekonomskem položaju delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, društvo sodeluje, sklepa in sprejema sporazume, pogodbe in ostale oblike dogovarjanja z nevladnimi organizacijami, z državnimi organi, z različnimi subjekti operativne skrbi za delovne invalide in osebe s telesno okvaro, tako v državni, privatni, cerkveni ali drugi izvedbi na področju delovanja društva.

11.  člen

Zaradi izpolnjevanja svojih nalog in ciljev lahko društvo v skladu z zakoni in ostalimi predpisi ustanavlja različne izvedbene oblike skrbi za delovne invalide in osebe s telesno okvaro.

Društvo lahko opravlja tudi pridobitno dejavnost, ki je povezana z njenim namenom in cilji, kot dopolnilno dejavnost temeljni nepridobitni dejavnosti društva ter služi opravljanju dejavnosti in nalog opredeljenih v statutu in je v skladu z veljavnimi predpisi. Pridobitna dejavnost ne sme predstavljati pretežne dejavnosti društva in se opravlja zgolj v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev društva. Te pridobitne dejavnosti so lahko: oddaja v najem, lastnih neprimičnin ter drugih sredstev, ki jih društvo trenutno ne uporablja ali ne uporablja v celoti.

Društvo lahko ustanovi invalidsko podjetje, ustanovo ali zavod, če je ustanovitev povezana z namenom delovanja društva.

12.  člen

Društvo pri svojem delu upošteva načela državne strategije razvoja invalidskega varstva in mednarodne standarde na področju invalidskega varstva.

Dejavnost društva je zasnovana na načelu demokratičnosti pri oblikovanju odločitev in samem odločanju ter na načelu prostovoljnosti pri vključevanju v društvo.

III.       Članstvo

13.  člen

Člani društva so redni, podporni in častni člani.

Posameznik, ki želi postati redni ali podporni član društva, to izrazi s podpisom pristopne izjave.

Za vpis v redno članstvo je potrebno pristopni izjavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za članstvo.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakonit zastopnik. Za osebo od sedmega leta starosti do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakonit zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

Zakonit zastopnik za osebo do 15 leta starosti pa tudi sodeluje pri upravljanju v društvu.

O sprejemu v redno in podporno članstvo odloča izvršni odbor društva. Sklep izvršnega odbora o sprejemu postane veljaven, ko sprejeti redni ali podporni član plača članarino za tekoče leto, kar mora storiti v roku 15 dni po prejemu sklepa o sprejemu v članstvo.

Če izvršni odbor zavrne sprejem v članstvo, mora svojo odločitev posredovati osebi, ki se želi včlaniti v Društvo invalidov ( v nadaljevanju DI), s pisnim sklepom in obrazložitvijo. Oseba, ki se želi včlaniti v DI, ima pravico da se v roku 15 dni zoper tak sklep pritoži. O pritožbi odloča zbor članov na prvi naslednji redni seji.

14.  člen

Redni član društva lahko postane delovni invalid ali oseba s telesno okvaro v skladu z 2. členom tega statuta, ki ima stalno prebivališče na območju delovanja društva. Redni član društva ne more biti oseba, ki je že redni član drugega društva, ki je član Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Delovni invalid, ki želi postati redni član društva, izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 2. člena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanem statusu delovnega invalida po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; druga telesno prizadeta ali obolela oseba, ki ima telesno okvaro pa izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 2. člena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznani telesni okvari ali z mnenjem zdravnika specialista o trajni okvari.

15.  člen

Podporni član je lahko vsak državljan ali tujec s stalnim prebivališčem na območju delovanja društva, ki s svojim delom želi pomagati društvu in sodelovati z njim.

16.  člen

Častni član je lahko oseba visokih moralnih lastnosti, ki je s svojim delom pomagala društvu oziroma pripomogla k boljšemu sodelovanju med društvi.

Častnega člana sprejme v članstvo zbor članov društva na obrazložen predlog izvršnega odbora.

17.  člen

Pravice rednih članov so:

-      da volijo in so izvoljeni v organe društva in kot predstavniki, ki zastopajo društvo v organih Zveze delovnih invalidov Slovenije,

-      da aktivno delujejo v organih društva in pomagajo pripravljati in izvajati programe društva,

-      da dajejo predloge in pobude za delo v društvu,

-      da spremljajo izvajanje sklepov organov društva in izvajanje programa društva,

-      da se obračajo na organe društva za pomoč pri reševanju vprašanj, ki se nanašajo nanje ali katerega drugega člana društva v zvezi z uresničevanjem pravic invalidov.

18.  člen

Dolžnosti rednih članov so:

-      da delujejo v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti društva ter spoštujejo in izvajajo sklepe organov društva,

-      da volijo in pristanejo na izvolitev v organe društva ter aktivno delujejo v njih,

-      da s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in programov društva,

-      da se zavzemajo in izkazujejo solidarnost ter pomagajo tistim članom društva, ki so v stiski,

-      da varujejo premoženje in skrbno ravnajo z drugimi sredstvi, s katerim razpolaga društvo,

-      da redno plačujejo članarino in sodelujejo v akcijah društva,

-      da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše in nove člane društva,

-      da varujejo ugled društva in imajo spoštljiv odnos do drugih članov društva.

19.  člen

Podporni član ima pravico in dolžnost sodelovati pri delu društva smiselno enako kot redni član, nima pa pravice voliti in biti izvoljen v organe društva.

20.  člen

Častni član ima pravico sodelovati pri delu društva, nima pa pravice voliti in biti voljen v organe društva ter pravice odločanja.

21.  člen

Članstvo v društvu preneha:

-      z izstopom, ko član o tem pisno obvesti izvršni odbor društva,

-      z izključitvijo, če ne izpolnjuje določb statuta ali jih huje krši, kar ugotovi častno razsodišče,

-      če se odseli z območja delovanja društva,

-      če po predhodnem opominu ne plača članarine,

-      s smrtjo člana.

Z izstopom preneha članstvo članu z dnem, ko izvršni odbor prejme njegovo pisno izjavo o izstopu.

Z izključitvijo preneha članstvo članu, če ta huje krši določila tega statuta ali če gre za drugo ravnanje člana, ki je ali bi lahko huje prizadelo materialne ali moralne interese oziroma ugled društva, kar ugotovi častno razsodišče. Kot dan prenehanja članstva se šteje dan, ko postane odločitev častnega razsodišča dokončna.

Če se član odseli z območja delovanja društva, mu članstvo preneha, ko izvršni odbor prejme njegovo pisno izjavo o preselitvi. Izvršni odbor lahko tudi na lastno pobudo ugotavlja, ali se je član odselil z območja društva. V tem primeru članstvo preneha, ko član prejme sklep izvršnega odbora, s katerim je ta ugotovil, da se je član odselil z območja delovanja društva. Član ima pravico  roku 15 dni vložiti zoper sklep pritožbo, ki jo obravnava zbor članov.

V primeru neplačila članarine, članu preneha članstvo na dan, ko izteče rok iz pisnega opomina, ki ga izvršni odbor pošlje članu za plačilo neplačane članarine.

22.  člen

Na dan prenehanja članstva prenehajo vse funkcije, pravice in dolžnosti člana. Ob prenehanju članstva mora član vrniti člansko izkaznico.

Član, ki je izstopil, je lahko ponovno sprejet v članstvo, o čemer odloča zbor članov društva.

IV.         Organi društva

23.  člen

Organi društva so:

1.    zbor članov

2.    izvršni odbor

3.    predsednik društva

4.    nadzorni odbor

5.    častno razsodišče.

Kandidate za člane organov predlaga lahko vsak redni ali podporni član društva izmed rednih članov društva. Izvršni odbor skrbi za pravočasno izvedbo kandidacijskega postopka za člane organov. Kandidat se uvrsti na kandidacijsko listo za člana organa, če je bil pravilno predlagan in če je podal pisno izjavo, da se s kandidaturo strinja.

1.   Zbor članov

24.  člen

Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi redni  člani društva.

Pristojnosti zbora članov so:

-      sprejme poslovnik o delu zbora članov,

-      sprejme statut društva, njegove spremembe in dopolnitve,

-      odloči o statusnem preoblikovanju društva,

-      sprejema častne člane,

-      sprejema programska izhodišča za delo društva,

-      sprejema letni program dela društva, s katerim se odloča tudi o izvajanju posebnih socialnih programov,

-      razpravlja o pomembnih vprašanjih za varstvo delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,

-      sprejema splošne akte, ter letni vsebinski in finančni program dela društva,

-      odloča o razpolaganju s premoženjem društva,

-      upravlja s premoženjem društva in razpolaga s premoženjem društva,

-      sprejme letno poročilo po opravljenem notranjem nadzoru nadzornega odbora,

-      razpravlja in sklepa o delu in poročilu izvršnega odbora, nadzornega odbora ter častnega razsodišča;

-      voli in razrešuje predsednika društva, člane izvršnega odbora, predsednika in člane nadzornega odbora ter predsednika in  člane častnega razsodišča ter njihove namestnike,

-      odloča o pritožbah zoper sklepe izvršnega odbora, ter o pritožbah častnega razsodišča o izključitvi člana,

-      voli predstavnike v organe Zveze delovnih invalidov Slovenije,

-      odloča o ustanovitvi invalidskega podjetja, ustanove ali zavoda,

-      odloča o prenosu preostanka premoženja društva po prenehanju društva

-      odločitve, kot so zadolževanje, razpolaganje s premoženjem večje vrednosti

-      odloča o prenehanju društva.

25.  člen

Zbor članov se sestaja na rednih in izrednih sejah. Redno sejo se skliče praviloma enkrat na leto. Redno sejo zbora članov skliče predsednik društva na podlagi sklepa izvršnega odbora, ki določi sklic in dnevni red zbora.

Izredno sejo zbora članov se skliče po potrebi. Skliče jo lahko predsednik društva, sklic pa lahko zahteva tudi izvršni odbor, desetina rednih članov društva ali nadzorni odbor. Predsednik društva je dolžan sklicati izredni zbor članov najkasneje v roku enega meseca, ko je dobil zahtevo za sklic. V nasprotnem primeru jo skliče predlagatelj v roku nadaljnjih 14 dni. Občni zbor na izredni seji sklepa le o zadevah, zaradi katerih je bil sklican.

Ob sklicu redne ali izredne seje zbora članov mora sklicatelj predložiti dnevni red z ustreznim gradivom. Vabilo za sejo rednega ali izrednega zbora članov skupaj z dnevnim redom mora biti posredovano članom najmanj 15 dni pred sejo zbora članov. Članom mora biti dostopno in na razpolago tudi gradivo za zbor članov preko informacijskega sistema društva ali na sedežu društva, na izrecno željo člana pa tudi po pošti na dom. V vabilu mora biti navedeno, kje je gradivo za zbor članov dostopno.

Delo zbora članov je javno in mu lahko prisostvujejo tudi drugi, vendar nimajo pravice glasovanja in odločanja, če niso redni člani.

26.  člen

Zbor članov je sklepčen, če je ob predvidenem času za začetek seje prisotnih več kot polovica rednih članov.

Če ob predvidenem času za začetek seje, zbor članov ni sklepčen, se začetek seje odloži za 15 minut, nakar zbor članov veljavno sklepa, če je na zasedanju prisotnih več kot  tri desetine, vendar ne manj kot deset članov.

Na zboru članov se vodi lista prisotnosti iz katere je razvidno kdo so redni člani.

27.  člen

Zbor članov sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih članov.

Če se odloča o statutu ali njegovih spremembah ali o prenehanju društva, mora za veljavnost sklepa glasovati večina vseh rednih članov.

Pri volitvah v organe društva so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.

Glasovanje je javno, zbor članov pa lahko na predlog člana s sklepom odloči, da je glasovanje o posamezni točki dnevnega reda ali o volitvah tajno.

28.  člen

Zbor članov vodi predsednik društva do izvolitve delovnega predsedstva.

Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana. Zbor članov izvoli zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, po potrebi pa tudi verifikacijsko ali volilno komisijo.

Zbor članov deluje v skladu s poslovnikom o delu zbora članov.

O delu zbora članov se vodi zapisnik. Zapisnik podpišejo delovni predsednik, zapisnikar in dva overovatelja.

2.   Izvršni odbor

29.  člen

Izvršni odbor je izvršilni organ zbora članov, ki skrbi za uresničevanje in izvajanje sklepov zbora članov, vodi in usmerja delo društva med dvema sejama zbora članov, zagotavlja materialne pogoje za delovanje društva ter opravlja druge organizacijske in strokovne naloge v skladu s tem statutom za nemoteno delovanje društva.

30.  člen

Izvršni odbor ima  11  članov.

Predsednika društva in podpredsednika ter člane izvršnega odbora voli zbor članov.

Mandatna doba predsednika in podpredsednika društva ter članov izvršnega odbora traja štiri leta, kateri so lahko po izteku mandata ponovno izvoljeni.

V primeru, da članu izvršnega odbora iz kakršnegakoli razloga preneha funkcija člana izvršnega odbora, izvršni odbor nadaljuje svoje delo do prvega naslednjega rednega zbora članov v zoženi sestavi, razen če število članov izvršnega odbora pade pod 2/3 članov.

Če bi padlo število članov izvršnega odbora pod to število, je treba izvesti nadomestne volitve na zboru članov. Mandat izvoljenega nadomestnega člana izvršnega odbora traja do konca mandata prvotno izvoljenemu članu izvršnega odbora.

31.  člen

Pristojnosti izvršnega odbora so:

-      uresničuje sklepe zbora članov,

-      pripravi in potrdi splošne akte društva,

-      pripravi in potrdi letni vsebinski in finančni program dela društva,

-      pripravi in predlaga letni program dela društva, s katerim odloča tudi o izvajanju posebnih socialnih programov,

-      uresničuje letni program društva,

-      pripravi in potrdi letni program dela društva, s katerim odloča tudi o izvajanju posebnih socialnih programov,

-      voli podpredsednika izvršnega odbora izmed članov izvršnega odbora,

-      odloča o višini članarine in rokih za plačilo,

-      poroča zboru članovi o izvajanju programskih izhodišč,

-      sklepa o sklicu zbora članov društva, določa dnevni red in pripravlja gradivo za zbor članov,

-      obravnava pritožbe zoper določitev o izrečenem opominu ali javnem opominu

-      poroča zboru članov o svojem delu in problemih društva,

-      daje pojasnila, ki so vezana na izvajanje določb statuta,

-      skrbi za stalno in pravočasno obveščanje članov,

-      imenuje tajnika in blagajnika, ki opravljata strokovna dela za društvo,

-      sodeluje z organi in organizacijami drugih invalidskih in sorodnih društev,

-      opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti zbor članov,

-      imenuje delovna telesa društva,

-      opravlja vse druge naloge, ki so določene s tem statutom in ostalimi akti društva ali sklepi zbora članov.

32.  člen

Izvršni odbor deluje na sejah, ki se skličejo po potrebi, najmanj pa štirikrat letno. Seje sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Sejo izvršnega odbora mora sklicati predsednik društva tudi na zahtevo najmanj tretjine članov izvršnega odbora.

Zaradi racionalnosti lahko opravi izvršni odbor tudi korespondenčno sejo. Na takšni seji je mogoče sprejeti veljavne sklepe, če nihče od članov izvršnega odbora v roku 24 ur od prejema gradiva ne nasprotuje taki seji.

Izvršni odbor veljavno sklepa, če je prisotnih več kot polovica vseh članov izvršnega odbora.

Sklepi so veljavni, če zanje glasuje več kot polovica navzočih članov.

Način dela izvršnega odbora je podrobneje določen s poslovnikom dela izvršnega odbora, ki ga sprejme izvršni odbor na svoji prvi seji v mandatu.

Izvršni odbor na svoje seje vabi vedno tudi predsednika nadzornega odbora društva, lahko pa tudi druge osebe, če je to potrebno zaradi obravnave posamezne točke dnevnega reda.

Za svoje delo je izvršni odbor odgovoren zboru članov.

3.   Predsednik društva

33.  člen

Predsednik društva predstavlja in zastopa društvo v pravnem prometu, vodi delo izvršnega odbora. Je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta in podpisuje akte, ki jih sprejema zbor članov in izvršni odbor.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora.

Predsednik skrbi za zakonitost in javnost dela društva, za izvajanje sklepov organov društva, pooblašča druge osebe za izvrševanje določenih nalog, odobrava službena potovanja in izobraževanja ter opravlja vsa druga dela, za katere je pooblaščen s statutom in sklepi organov društva. O svojem delu poroča izvršnemu odboru.

Predsedniku društva pomaga pri njegovem delu podpredsednik društva in ga tudi v času njegove odsotnosti nadomešča tako v funkciji predsednika društva kot v funkciji predsednika izvršnega odbora. Podpredsednika izvršnega odbora izvoli izvršni odbor na predlog predsednika.

4.   Nadzorni odbor

34.  člen

Nadzorni odbor spremlja in nadzira finančno in materialno poslovanje društva in nadzoruje uresničevanje sprejetih odločitev zbora članov in izvršnega odbora ter pregleda predlog letnega poročila in sicer predvsem v smislu resničnega prikaza premoženja in poslovanja društva ter poda oceno ali so bili presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za uresničevanje namena in ciljev društva.

Nadzorni odbor ima 3 člane – predsednika in dva člana, ki jih izvoli zbor članov.

Mandat članov nadzornega odbora je štiri leta, člani pa so po poteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Predsednik nadzornega odbora določi svojega namestnika. Namestnik izvršuje funkcijo predsednika v času njegove odsotnosti. Člani nadzornega odbora ne morejo biti istočasno člani drugih organov društva, člani vodstev političnih strank ali vodstev njihovih lokalnih organizacij. 

Nadzorni odbor deluje na sejah, ki jih skliče predsednik nadzornega odbora po lastni presoji, vendar najmanj dvakrat letno.

Nadzorni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.

Način dela nadzornega odbora je podrobneje določen s poslovnikom dela nadzornega odbora, ki ga le-ta sprejme na svoji prvi seji v mandatu.

Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren in poroča zboru članov.

5.   Častno razsodišče

35.  člen

Društvo ima častno razsodišče, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki. Mandatna doba članov častnega razsodišča je štiri leta. Po preteku mandatne dobe so člani lahko ponovno izvoljeni.

Za svoje delo je častno razsodišče odgovorno in poroča zboru članovi.

Častno razsodišče razsoja o kršitvah članov in članov organov oziroma funkcionarjev društva ter ugotavlja odškodninsko odgovornost člana. Po izvedenem postopku lahko izreče kršitelju z obrazloženim sklepom naslednje ukrepe:

-      opomin,

-      javni opomin,

-      izključitev iz članstva.

Zoper odločitev častnega razsodišča se član lahko pritoži v roku 15 dni po prejemu pisnega sklepa. Pritožbo zoper odločitev o izrečenem opominu ali javnem opominu obravnava izvršni odbor na svoji prvi naslednji redni seji, pritožbo zoper sklep o izključitvi pa obravnava zbor članov na svoji prvi naslednji redni seji.

Na predlog izvršnega odbora lahko častno razsodišče obravnava tudi druga sporna razmerja v zvezi s člani in organi društva, razen delovnih razmerjih, če je razjasnitev določenega razmerja pomembna za odločitev izvršnega odbora ali zbora članov. V takem primeru po izpeljanem postopku, v katerem ugotovi dejansko stanje, poda svoje ugotovitve in mnenje.

Član, ki je s svojim ravnanjem povzročil društvu škodo, jo je dolžan povrniti. Višino škode potem, ko častno razsodišče ugotovi odškodninsko odgovornost člana, določi izvršni odbor. Član se lahko zoper odločitev o odškodninski odgovornosti in določitvi višine odškodnine skupaj pritoži v roku 15 dni po prejemu sklepa o višini odškodnine. Pritožbo obravnava zbor članov na prvi naslednji redni seji zbora članov.

6.   Stalna in začasna delovna telesa

36.  člen

Zaradi boljšega in učinkovitejšega reševanja določenih vprašanj ter za sprotno izvajanje nalog izvršnega odbora lahko izvršni odbor imenuje stalna ali začasna delovna telesa. S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa imenuje predsednika in člane, določi namen in naloge, morebitne roke za izvedbo nalog, čas trajanja tega telesa in način poročanja.

Člani stalnih delovnih teles so imenovani za čas trajanja mandata članov izvršnega odbora.

Komisije o svojem delu poročajo izvršnemu odboru.

7.   Tajnik in blagajnik društva

37.  člen

Tajnik vodi in opravlja vse administrativno strokovne posle društva ter izvršuje operativne naloge, ki mu jih daje predsednik in ki sledijo iz sklepov organov društva.

Blagajnik vodi in upravlja vse finančno materialno poslovanje društva v skladu s finančnimi predpisi in veljavno zakonodajo.

Tajnika in blagajnika društva imenuje izvršilni odbor.

Tajnik in blagajnik ne moreta biti člana organov društva, sta pa lahko prisotna na sejah izvršnega odbora ali drugih organov.

Društvo lahko poveri finančno poslovanje tudi nečlanu društva ali ustreznemu servisu, če med člani ne najde primerno usposobljenega človeka. V ta namen sklene pogodbo, ki je v skladu z računovodskimi standardi za društva in veljavno zakonodajo.

V.           Finančno in materialno poslovanje društva

38.  člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

-      s članarino,

-      iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki jih po sprejetem pravilniku razporeja Zveza delovnih invalidov Slovenije,

-      iz drugih fundacij,

-      iz proračuna in drugih javnih virov,

-      s prispevki fizičnih in pravnih oseb,

-      z darili in volili,

-      z dohodki od lastnih prireditev in dejavnosti ter premoženja,

-      iz naslova materialnih pravic in dovoljenih pridobitnih dejavnostih društva,

-      iz drugih virov.

39.  člen

Poslovanje s finančnimi sredstvi, sprejemanje letnega poročila in druga vprašanja, ki se nanašajo na materialna sredstva društev se urejajo po veljavnih predpisih, v skladu s tem statutom in v skladu z načeli, ki veljajo za društva.

Društvo mora finančno dokumentacijo za planiranje, finančno poslovanje in letno poročilo sestavljati tako, da so posebej razvidni finančni viri, stroški za delovanje, za izvajanje posebnih socialnih programov in za naložbe. Podatki o finančnem in materialnem poslovanju iz pridobitne dejavnosti društvo vodi in izkazuje ločeno.

Materialna in finančna evidenca se opravlja po načelih blagajniškega in materialnega poslovanja, v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, ki veljajo za društva in invalidske organizacije in drugimi predpisi, ki veljajo za društva.

Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati prikaz premoženja in poslovanja društva. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja društva.

Letno poročilo sprejme zbor članov društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva.

Letno poročilo o poslovanju društva mora društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu marcu tekočega leta; Zvezi delovnih invalidov Slovenije, pravnim in fizičnim osebam, ki društvu namenjajo sredstva, pa o porabi teh sredstev društvo poroča v rokih, kot jih le-ti sami določijo.

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravljajo njegovi pristojni organi in računsko sodišče.

Društvo je dolžno namensko, varčno in preudarno gospodariti s svojim premoženjem in sredstvi, tako v skladu z zakoni, drugimi predpisi, pogodbami in letnimi delovnimi in finančnimi načrti.

Društvo v okviru svojega finančnega stanja in možnosti sorazmerno zagotavlja sredstva za izvajanje svojih programov dela. Konkretneje to določa s svojimi letnimi plani in sklepi pristojnih organov društva.

40.  člen

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora nameniti za uresničevanje namena ter ciljev društva ter za izvajanje svoje osnovne nepridobitne dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Društvo začasne presežne prilive nalaga v eno od bank, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje.

Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.

41.  člen

Osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov  v društvu so opredeljeni v posebnem aktu društva in ne smejo biti višji kot je določeno z zakoni in s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva.

42.  člen

Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine in sredstva, ki so last društva in so kot take vpisane v inventarno knjigo, zemljiško knjigo in druge finančne knjige ter vsa denarna sredstva. S premoženjem društva upravlja izvršni odbor, oziroma na podlagi posebnih pooblastil zbora članov ali izvršnega odbora predsednik društva.

Lastnino društva, pridobljeno iz sredstev fundacije, je mogoče odtujiti le s soglasjem fundacije.

43.  člen

Finančno poslovanje društvo opravlja preko transakcijskega računa pri poslovni banki, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje, če to ni v nasprotju z zakonom.

Odredbodajalec – podpisnik finančnih nalogov je predsednik, v njegovi odsotnosti podpredsednik ali druga pooblaščena oseba, ki posluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi in v skladu s sprejetim finančnim in delovnim načrtom društva ter sklepi zbora članov, izvršnega odbora ali pristojnih organov in pooblaščenih posameznikov.

VI.         Prenehanje delovanja društva

44.  člen

Društvo lahko preneha po volji članov društva, ki so društvo ustanovili, ali s spojitvijo z drugimi društvi, ki so v Zvezi delovnih invalidov Slovenije, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

Zbor članov lahko sprejme sklep o prenehanju društva, če društvo ne dosega namena in ciljev društva, če se najmanj 2 leti ne sestane noben organ društva.

Za pripravo poročila o razpolaganju s premoženjem društva je zavezan predsednik društva.

Sklep o prenehanju društva sprejme zbor članov društva.

V primeru prenehanja delovanja društva preide po poravnavi vseh njegovih obveznosti premoženje društva po sklepu, v katerem se ugotavlja, da je društvo prenehalo delovati, v last Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Lastnina društva pridobljena v času, ko je društvo pridobilo status invalidske organizacije, ob njegovem prenehanju, preide v deležu, ki ga je prispevala Zveza delovnih invalidov Slovenije v last Zveze; in v deležu, ki ga je prispevala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji v last fundacije.

VII.      Prehodne in končne določbe

45.  člen

Ta statut začne veljati z dnem sprejema na zboru članov.

Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut, ki je bil sprejet na skupščini dne 18.03.2006.

Predsednik društva:

Marjan Dobravec